Politika varstva osebnih podatkov

Spodbujanje bralne kulture pri predšolskih otrocih

Spodbujanje bralne kulture pri predšolskih otrocih
(povzetek predavanja dr. Ljubice Marjanovič Umek)

V vrtcu se vzgojiteljice na najrazličnejše načine trudimo spodbujati bralne navade otrok. Otroci prihajajo iz najrazličnejših okolij, v katerih imajo različne vrednote glede branja in širjenja bralne kulture. Naša naloga je spodbuditi vse otroke, zlasti tiste, ki doma te spodbude nimajo. Pri delu se poslužujemo različnih metod, ki prispevajo k boljšemu opismenjevanju otrok.
Osnovna in najpogostejša metoda je skupno branje, ki je zgolj pripovedovanje zgodbe na bolj vključujoč način. Predstavlja interaktivno bralno izkušnjo, ko se otroci povežejo v skupnem (deljenem ) branju knjig ali besedil (revije), ki je podprt s strani odrasle osebe. Skupno branje spodbuja govor in zgodnjo pismenost otrok, njihovo učenje ter hkrati tudi vidik družinske pismenosti.

Skupno branje se pozitivno povezuje z dejavnostjo leve hemisfere otrok, ki podpira govorno izražanje.
Otroci pri skupnem branju uživajo, se dobro počutijo, vzpostavi se čustveno varno okolje, potekajo številne socialne interakcije(pozornost, pogovarjanje, prevzemanje različnih vlog. Otrok je dejaven in vključen.
Pomembno je:

– Starost, pri kateri je odrasla oseba začela brati (1.leto starosti)
– Pogostost skupnega branja (brati dnevno!)
– Kakovost skupnega branja

KAKO KAKOVOSTNO BRATI OTROKU?
Koraki
1. Poglejte knjigo (besedilo v reviji)
– naslov, avtor, ilustrator
– kaj misliš, da se dogaja v zgodbi;
– kaj misliš, da se bo godilo na koncu;
– kdo nastopa v zgodbi?
2. Pozorni bodite na glas in izraznost, otrok naj obrača strani, ob branju otroku postavljajte vprašanja (kaj misliš, da se bo potem zgodilo, zakaj je otrok vesel?
3. Glejte črke, besede, ločila (se ob tem pogovarjajte)
4. Branje naj bo rutina, ugasnite TV, radio, pozornost naj usmerjena v knjigo. Otrok mora videti vaš obraz in knjigo (revijo).
5. Otroka vključite v skupno branje, naj pripoveduje ob ilustracijah, načrtuje konec). Naj sam večkrat izbere knjigo ali revijo in mu dovolite, da večkrat izbere isto.
Najini vtisi v vrtčevskem vsakdanu:
V vrtcu se poleg skupnega branja poslužujemo tudi branja v nadaljevanju, kjer ima odrasli vlogo bralca. Otroke spodbujamo tudi tem, da so knjige v igralnici dosegljive vsem otrokom (Knjižni kotiček).

Nekatere strokovne delavke se poslužujejo tudi bralne značke in ustvarjanje oddelčnega časopisa (Ptičji obveščevalec).
V igralnici imajo otroci na voljo različne stavnice, slikovne črke, magnetne črke, štampiljke, tipkovnice …
V vrtcu na Praprotnikovi imamo tudi »Grajsko knjižnico« s knjižničarko Mojco v kateri si otroci izposojajo knjige ali pa knjižnico obiščejo v času pravljičnih uric.

Ob ustreznem vremenu imamo tudi »Pravljične urice pod krošnjami«

Pomembno je poslušanje!
Otroke je pomembno naučiti poslušati:
– otrok naj gleda sogovornika, ki mu govori,
– da se odziva,
– da refleksira bistvo odgovora, da razume govorno sporočilo, da nauči izraziti, samostojno pripovedovati (npr. avtorski stol na katerem predstavi pravljico, kaj pove …
Pomembna je refleksija, da otrok ve, kaj je povedal drug otrok.
Otrokom je večkrat zelo težko poslušati svojega vrstnika, zato je potrebno otroke načrtno spodbujati k poslušanju prijatelja.

Razlogi za branje (Miha Kralj)
Branje je učenje in polnjenje dolgoročnega spomina skozi širino in globino besedišča.
– Ob branju preko dolgoročnega spomina razumevamo kontekste (povezave).
– Razvijamo sposobnosti vživljanja v druge, sposobnost poslušanja in sposobnost prepričevanja.
– Branje nas osredotoča, umirja in vadi v dolgotrajnejšem vzdrževanju pozornosti.
– Otroci, ki jim starši berejo v otroštvu, so v šoli in poklicnem življenju praviloma bolj uspešni od otrok odraslih v nebralnih družinah.
– Branje je lahko napor, ki postane užitek , ko ga usvojimo.
– Študije kažejo, da je med bralci več uspešnih in zadovoljnih ljudi kot med nebralci.
– Zaslonski mediji nam omogočajo v kratkem času obdelati ogromno informacij, ki pa imajo smisel le, če znamo misliti tudi knjižno.
– Pametni telefon ojača predvsem tisto, kar že imamo v glavi! Zaslonski mediji so nas naučili, kako v kratkem času obdelati razmeroma veliko informacij in se orientirati v okolju, na katerega se te informacije nanašajo.
– Branje knjig na uri v daljšem vzdrževanju pozornosti na en sam problem ali zgodbo, nam pomaga širiti in poglabljati besedišče, nas uči abstraktno misliti in se vživljati v druge.
– Kombinirana sposobnost »zaslonskega« in »knjižnega načina mišljenja je zato ključna za preživetje v sodobnem svetu.
Z branjem knjig se učimo misliti z lastno glavo in biti človeški do drugih.
Če tega ne znamo, namesto nas – in z nami – mislijo in manipulirajo drugi.

Zapisali: Barbara Bertoncelj Fekonja in Nataša Modic

Ljubljana, 21.2.20121

Dostopnost