BILO JE NEKOČ

Ko je deček prinesel v vrtec starinsko skrinjico, so otroci pokazali veliko zanimanje za življenje v starih časih. Zato smo jim pripravili različne dejavnosti, preko katerih so se seznanili, kako so živeli nekoč.
K sodelovanju smo povabile starše in stare starše otrok. V vrtec so prinašali najrazličnejše stare predmete, s katerimi smo pripravili razstavo. Otroci so ob ogledu razstave ugotavljali, čemu so bili namenjeni posamezni predmeti in iskali podobnosti z današnjimi predmeti.
Vsak otrok si je izbral en star predmet, ki ga je narisal s svinčnikom (telefon, pisalni stroj, mlinček, fotoaparat,..). Ob risanju so se otroci osredotočali na različne detajle predmeta (tipkovnica, ročka za premikanje vrstic, kladivca s črkami, leča na fotoaparatu) in si za to vzeli veliko časa.

Deček je v vrtec prinesel album s starimi fotografijami od njegove prababice. Otroci so ob ogledovanju ugotovili, da fotografije nimajo barv in so črno bele. Opazili so, da imajo ženske oblečene obleke in da imajo bele srajce. Opazili so tudi, da imajo ženske skoraj enake frizure. Deček jim je na fotografijah pokazal svojo prababico in babico, ki je bila še dojenček.

Obiskala nas je babica, ki je otrokom predstavila zelišča, iz katerih kuha čaje, jih uporablja pri kuhanju in izdeluje kreme. Tega se je naučila od svoje mame, saj ji je že kot majhna deklica pri tem delu pomagala.
Otroke je zanimalo, kakšne igrače je imela. Povedala jim je, da se spomni punčke iz cunj, ki jo je izdelala soseda. Pripovedovala jim je, da so se otroci včasih igrali različne prstne igre, Gnilo jajce, Ristanc, Človek ne jezi se s fižoli, se lovili, skrivali, igrali Slepe miši, drsali po hribu, sankali, igrali s kamenčki, plezali po drevesih, gugali na gugalnici na drevesu, ki jo je izdelal oče, izdelovali venčke iz travniških cvetlic, balinali s kamni, metali kamne v vode – delali žabice, peli, plesali na travniku. Otroci so tudi delali na polju. Babica nas je naučila nekaj prstnih iger, ki se jih otroci vsakodnevno igrajo.
Ob koncu obiska smo na čajanki skupaj prepevali ljudske pesmi.

Obiskali smo Mestni muzej, kjer so si ogledali razstavo od Kolišča do mestnega središča. Časovni stroj nas je popeljal skozi obdobje koliščarjev, rimsko Emono in srednjeveško Ljubljano. Dečki so se najbolj navdušili nad podobo »viteza«. Kustosinja nam je pojasnila, da v času Emone ni bilo vitezov, ampak so bili legionarji.

Ob koncu teme Bilo je nekoč smo oblikovali časovni trak. Otroci so s simboli ponazorili časovni potek dogodkov (jamski človek, koliščarji, Emona) in pripovedovali, v katerem obdobju bi najraje živeli. Nekaj otrok bi najraje živelo v času jamskih ljudi, zato, ker bi radi lovili mamute, ker so radi bojevniki…Ena od deklic bi rada živela v srednjeveškem gradu, da bi bila kraljica. Nekaj otrok pa bi najraje živelo v današnjem času, zato, da bi bili skupaj z mamico.

Strokovne delavke vrtca Strossmayerjeva 3