Vodonosnik

Za poskus potrebujete:

• prozorni kozarec
• žlico
• slamico
• kosmiče (koruzne, musli, čokoladni čips,…)
• mleko ali voda, lahko pa tudi kakšna druga tekočina
• sladka smetana (v dozi), lahko tudi kepica sladoleda
• skodelico v kateri je tekoča čokolada, kakav ali barvilo za živila – za barvanje jajčk
• dekoracijo za torte – pisane (čokoladne) mrvice ali sladkorni posip

Podtalnica ne teče kot nekakšna podzemna reka, temveč je shranjena in se počasi pomika skozi plasti zemlje, peska in kamenin, ki jih s skupnim imenom imenujemo vodonosnik. Procesi v vodonosniku in gibanje vode skozi plasti, ki tvorijo vodonosnik si je morda težko predstavljati, zato bomo naredili svoj mali ‘vodonosnik’, ki nam bo te procese približal. Poglejmo, kako je voda ‘shranjena’ v podtalju in kako to, kar mi počnemo na površju, lahko vpliva na podtalnico (na njeno kakovost in varnost).

Postopek:

Kozarec napolnimo do ene tretjine s koščki koruznih kosmičev. Zamišljajmo si, da so to pesek, prod in skale v vodonosniku.

Prekrijmo ‘pesek, prod in skale’ z mlekom.

Recimo, da je to naša ‘podtalnica’.  Opazujmo, kako tekočina napolni vse prazne prostore med ‘peskom, prodom in skalami’, deloma (ali pa v celoti) pa se tudi ‘vpije’. S tem smo pokazali, kako je podtalnica ‘shranjena’ v plasteh trdne snovi pod zemeljskim površjem. Tudi tako shranjena se še vedno premika in teče, le da ni videti kot ‘prosta’ tekočina ali kot podzemna reka.

Plast nad vodonosnikom se imenuje polprepustna plast. To je po navadi glina ali gosta kamnina (živa skala). Voda je ujeta pod to polprepustno plastjo. Neprepustno plast nad podtalnico bo v našem vodonosniku predstavljala sladka smetana.

S pomočjo žlice razvrstimo plast smetane čez koruzne kosmiče in tekočino

ter dodamo novo plast ‘peska in proda’.

Naslednja plast, ki sledi proti površju zemlje, je porozna, vrhnja plast zemlje oziroma tla. Za ponazoritev tega uporabimo v našem vodonosniku okrasne mrvice.

 Nato raztopimo benko z mlekom, da nastane tekoča čokolada. Počasi prelijmo ‘tla’ nad ‘vodonosnikom’, kot prikazuje spodnja slika.

Obarvana tekočina prikazuje onesnaženje.

S slamico sedaj naredimo ‘vrtino’ (potisnemo slamico navzdol proti dnu kozarca v središče našega ‘vodonosnika’). Podtalnica pride na površje s črpanjem skozi vrtino. V našem primeru poskusimo s pomočjo slamice ‘črpati’ podtalnico (tekočino lahko pijemo, ker smo uporabili jedilne in užitne sestavine. Naš vodonosnik je užiten).  S črpanjem se nivo podtalnice niža.

Opazujemo, kako ‘počrpamo’ tudi onesnaženje, ki je prikazano kot obarvana tekočina.

Za zaključek:

Predstavljajmo si, da dežuje in napolnimo vodonosnik z dodatkom mleka. Kaj se dogaja? Nivo naše podtalnice narašča.

V resnici traja proces obnavljanja vodonosnika na veliko daljši rok. Z našim poskusom smo prikazali pospešen proces (in možnost, da popijemo še malo več tako pripravljenega ‘koktejla’, glede na sestavine pa lahko ‘vodonosnik’ sedaj tudi pojemo). Pa dober tek :).

Vir: Zapiski pri predmetu Spoznavanje okolja (Pef).

Pripravili: Urška Zlodej in Nataša Deželak