KO DELIŠ, ZA DRUGE SKRBIŠ

Topel, jesenski dan je kot nalašč klical po novih doživetjih, zato smo se Ptički in Rožice tokrat odpravili na grad. Tam nas je v gozdičku že pričakala Špela Klofutar, gozdna pedagoginja in komaj smo čakali na današnjo gozdno urico. Cilj te urice je bil naučiti se deliti stvari z drugimi prijatelji.

Špela nam je že takoj na začetku dala nalogo – vsak je moral poiskati palico. Na kupu so se kar hitro znašle palice različnih velikosti. Palice smo položili pred nas in naredili iz njih krog.

Naslednja naloga je bila poiskati »stvar v gozdu, ki nam je najljubša in bi jo podarili prijatelju.« Na lesen krogec je Špela nato napisala naša imena, ki smo jih dali v vrečko. Vsak je izžrebal lesen krogec z imenom in temu prijatelju podaril svoje darilo. Darila smo si med sabo izmenjali in to je bil tudi namen naloge – ko deliš, za druge skrbiš.

Pri drugi nalogi smo se usedli in si ogledovali gozdne praproti. Od Orlove praproti, pa do naravne Glistovnice ter Jelenovega jezika, prav vsaka praprot je bila posebna in zanimiva, najbolj pa se nam je vtisnila v spomin Rebrenjača, ker nas je spominjala na naša rebra.

Pri gozdnih uricah zanimivih nalog nikoli ne zmanjka, zato sta na koncu sledili najboljši nalogi.

Pri prvi je vrečko z mivko eden izmed otrok skril, medtem ko so drugi mižali in jo nato poskušali najti. Za nas je bila to mala malica, saj smo vrečko z mivko takoj našli.

Isto vrečko smo nato nosili na glavi in poskušali priti čim dlje. To je bil pa izziv! Za lažjo izvedbo smo odročili roke, potrebna je bila pozornost in koncentracija… in uspelo nam je! Zelo smo ponosni nase.

Polni novih izkušenj in dobre volje smo se po kratki igri poslovili in obljubili Špeli da se ponovno vidimo.

Hvala Špela!

Vzgojiteljice iz skupine Ptički in Rožice