KJE JE POMLAD?

Živali v pravljici so iskale pomlad. Tudi otroci iz skupine Kapljic smo odšli pomladi naproti. Pot...

več...
Politika zasebnosti
DEL DOHODNINE ZA SKLAD
VRTCA POD GRADOM

Kaj moj otrok že zmore?

Povzetek Šole za starše 11.2.2021
KAJ MOJ OTROK ŽE ZMORE?

Srečanje Šole za starše je potekalo 11. 2. 2021, s pričetkom ob 17. uri, preko webinarja na spletnem kanalu Youtube. Predavanje z naslovom » Kaj moj otrok že zmore?«, je izvedel gospod Marko Juhant, predavatelj, avtor številnih knjig o vzgoji otrok, dolgoletni ravnatelj in specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti. Svoje izkušnje in spoznanja iz dolgoletnega dela z otroki v obliki predavanj s konkretnimi primeri iz vsakodnevnega življenja prenaša na učitelje, vzgojitelje, starše in otroke. Je konkreten in praktičen. Ni pristaš teorije, ki jo je v praksi nemogoče uporabiti – pa tudi nepotrebnega razvajanja otrok ne. Zagovarja zdravo kmečko pamet in praktične pristope in prijeme, ki v praksi dejansko delujejo.
Z jasnimi in nemalokrat zabavnimi napotki za vzgojo otrok se nam je tokrat pridružil preko spletnega kanala Youtube. Predhodno prijavljeni starši so imeli možnost sproti zastavljati vprašanja v spletno »klepetalnico«, na katera je g. Juhant proti koncu srečanja tudi odgovoril.
Gospod Juhant nam je na začetku pojasnil, da je za otroka izjemno pomembna meja samostojnosti. Starši pozabljajo ali pa se sploh ne zavedajo, kaj vse njihovi otroci zmorejo. Želijo si opravljati najrazličnejše naloge, mi starši pa mislimo, da so še premajhni. Že pred vstopom v šolo naj bi tako otroci osvojili osnovno higieno in samostojno hranjenje – kar nam je že nekako jasno. Pa ne samo to : otrok pri štirih letih naj bi znal in zmogel posesati stanovanje. Pa ne z otroškim sesalnikom (kar bi bila to zanj »navadna« igra), ampak s čisto pravim sesalnikom. Res je, da mu moramo na začetku odrasli pomagati pri sestavljanju cevi, a sesanje mora opraviti otrok sam. Ker pa si odrasli lahko zapomnimo, kateri del stanovanja smo že posesali, otroci pa imajo s tem še nekaj težav – si pri tem pomagamo z majhno zvijačo: po vseh prostorih, ki jih je potrebno posesati, potresemo konfete (tiste drobne pikice, ki jih dobimo iz luknjača ali pa so nam ostale od pustne zabave). Otrok zdaj ve, kje je že sesal in kje še mora – tako še z večjim veseljem vodi sesalnik in vidi rezultat svojega dela.
Kaj pa sledi potem? Je potrebna nagrada za dobro opravljeno delo? G. Juhant pravi, da je zadovoljstvo ob dobro opravljenem delu že dovolj velika nagrada za otroka, saj mu občutek uspešno opravljene naloge daje zadovoljstvo s samim seboj. Otroka pa je potrebno pohvaliti: opravil je odraslo delo in brez našega odziva ne ve, kako se je odrezal. Rečemo mu: »tole si pa tako dobro posesal, kot če bi posesal jaz«. Otrok je tako lahko ponosen sam nase, ker je kvalitetno opravil delo in zato ne potrebuje neke materialne nagrade. Srečen otrok je namreč tisti, ki je nekaj dosegel s svojim trudom. A če kakšna babica vseeno želi nagraditi vnuka s kakšnim njenim posebnim piškotom, pa ni nič narobe. Darila pri babici imajo praviloma majhno finančno in veliko čustveno vrednost.
Tudi druga gospodinjska dela (beljenje sten, kuhanje kave, sesanje avtomobila, kidanje snega, priprava mize za kosilo…) lahko opravljajo otroci, je pa res, da jim je potrebno določene stvari vnaprej pripraviti oziroma jih urediti tako, da za otroke niso nevarne. In te stvari naj otroci delajo vsakodnevno – naj bo to njihova zadolžitev. Pri mlajših otrocih si pri tem lahko pomagamo z vizualnimi listki, kjer nazorno narišemo neko opravilo – tako otrok ve, kaj vse ima za narediti. S tem bo njegova motivacija rasla.
Mnogo praktičnih napotkov smo dobili tudi v zvezi s čiščenjem, iskanjem nogavic, zlaganjem perila, pospravljanjem postelje….in kako otroka motivirati za opravljanje takšnih del.
G. Juhant je ob koncu srečanja tudi odgovoril na vprašanja, ki so jih starši zastavljali v spletni klepetalnici.
Srečanje je zaključil s pomembnim sporočilom naj imajo starši svoje otroke radi in naj jim to tudi z besedami povedo. Glede na odzive nekaterih staršev, jim je bilo predavanje izjemno všeč in si želijo še več takšnih.

Predavanje je spremljalo 84 udeležencev od predhodno 106 prijavljenih.
Povzela: Urška Michler,
svetovalna delavka Vrtca Pod Gradom

Ljubljana, 22.2.2021

Dostopnost