Slon v slaščičarni (gibalna zgodba)

Učenje različnega gibanja ni samo pridobivanje motoričnih spretnosti in razvijanje gibalnih sposobnosti, temveč tudi način, kako spodbujamo otrokov čustveni, intelektualni in socialni razvoj. Preko različnih zgodb postane gibanje otroku toliko bolj zabavno. »V gibanje« lahko spravite praktično vsako zgodbo/pravljico, ki je otroku pri srcu. Prilagam en primer hudomušne zgodbe avtorice Eveline Umek, ki je primerna starosti 5-6 let.

ZGODBA

V mesto je prišel cirkus (z rokami naredimo trikotnik nad glavo). Po ulicah so korakali akrobati, žonglerji, plesalci in klovni (korakamo na mestu). Akrobati so skakali visoko, visoko (skačemo visoko v zrak), se vrteli (se vrtimo) in se zvijali (se zvijamo v boku, zvijamo tudi svoje roke, noge in glavo), da nisi vedel, kje imajo roke in kje noge (prepletemo roke in noge).

Žonglerji so metali v zrak pisane kroglice in jih lovili (delamo se, kot da mečemo v zrak žogice in jih lovimo). Plesalci so poplesovali (plešemo po prostoru), se prijazno nasmihali (se smejimo) ter pozdravljali mimoidoče (mahamo in pozdravljamo eden drugega). Klovni so štorkljali za njimi (smešno hodimo, lahko delamo velike korak), jih oponašali (skačemo, plešemo po prostoru, mahamo zvijamo svoje roke, noge in glavo), se spotikali (se spotikamo), lovili drug drugega (se lovimo po prostoru) in izzivali smeh (se glasno smejimo, tako da dajemo eno roko na usta in se sklanjamo. Tako se smejimo, da celo pademo na hrbet ter roke in noge štrlijo v zrak).

Za njimi so v sprevodu stopale živali (korakamo na mestu). Žirafa se je z dolgim vratom stegovala (stegujemo se z rokami v zrak, stopimo na prste na nogah in gledamo na vse strani) in kukala skozi okna hiš. Kamela je stopala užaljeno (smo čisto pokrčeni, gledamo v tla in hodimo čisto počasi) in ni nikogar pogledala. Na koncu sprevoda pa je hodil slon (hodimo zelo na trdo in glasno), pravi slon z dolgim trobcem (z eno roko nakažemo, kot da imamo trobec) in pahljajočimi uhlji (z rokami nakažemo svoja velika ušesa). Od časa do časa je dvignil trobec v zrak (dvignemo eno roko v zrak) in gledal s svojimi majhnimi očmi (gledamo s priprtimi vekami na vse strani). Nekaj je iskal (radovedno pogledujemo po prostoru). To je bil sladkosneden slon, rad je imel slaščice in hotel je čim prej priti v slaščičarno (z roko krožimo po svojem trebuhu in se oblizujemo).

In res, na glavni ulici je bila najboljša slaščičarna v mestu. Slon je takoj stopil do vrat, ampak, ojoj, vrata so bila preozka in prenizka, da bi mogel skoznje (na vse načine poskušamo priti skoznje, poskusimo naprej, nazaj, z ritjo, bočno, a nam ne uspe). Ampak slon se je znašel, poiskal je odprto okno, stegnil svoj trobec (močno stegnemo svojo roko) in trčil prav na sredo mize, kamor je natakarica položila pladenj s slaščicami. »Mnjam, mnjam,« (otroci glasovno ponovijo za slonom), jih je pobasal in si jih zatlačil v usta (z roko nosimo slaščice v usta in glasno cmokamo in godemo mmmmnjam, mmmnjam).

Prestrašena natakarica je od strahu odskočila (odskočimo nazaj). Slon je čakal, da mu prinese drugi pladenj slaščic. Natakarica je ugotovila, da ne bo odšel, če mu ne bo postregla. In tako mu je prinesla še en pladenj, še enega in še enega (hodimo po prostoru in se pretvarjamo, kot da nosimo pladenj). A tudi za slona je bilo sladkarij preveč. Joj, kako ga je začel boleti trebuh! Niti koraka ni več mogel narediti (primemo se za trebuh in se sklonimo ter stokamo). Legel je na tla, molel noge v zrak, opletal z rilcem in čakal (ležemo na tla, molimo noge v zrak in opletamo z roko, ki predstavlja rilec).

Kaj pa je zdaj čakal? Da ga kdo masira po trebuhu. In res, klovni so pritekli in ga začeli masirati po trebuhu (z rokami se masiramo po trebuhu). Čez nekaj časa je slon podrl kupček (glasovno oponašamo podiranje kupčka), se skobacal na noge in odhitel proti cirkusu (vstanemo in veselo skačemo).

Pripravila: Denisa Martinčič