DEL DOHODNINE ZA SKLAD
VRTCA POD GRADOM

PREDSTAVITEV POKLICA

Ivin očka nam je predstavil poklic inženirja. Povedal je da, so včasih načrte risali ročno, danes...

več...
Politika zasebnosti
Kodeks etičnega ravnanja

Ptičkin pohod

Nekega jutra smo se s Ptički odpravili na prav posebno dogodivščino – na sprehod do Ljubljanskega gradu! Že takoj na začetku smo si nadeli nasmeške in pogumno zakorakali po poti, polni presenečenj. Dolga pot nas je vodila mimo avtomobilov, zelenih dreves in ptičjega petja, kar nam je dalo še več energije. Pogovarjali smo se o naravi in zanimivostih, ki smo jih opazili na poti.

Ko smo prišli do ogromnih stopnic, smo vsi globoko zajeli sapo. »To so stopnice, ki vodijo naravnost v grajsko pravljico!« sva rekli, da bi jim vlili pogum. Vsi skupaj smo se prijeli za roke in začeli vzpenjati. Korak za korakom, vdih in izdih – tako smo premagovali stopnice, ki so bile videti, kot da se nikoli ne končajo. »To je najdaljša lestev na svetu!« je vzkliknil deček in se nasmejal.

Na vrhu stopnic nas je čakalo pravo presenečenje – prišli smo do gozda, kjer so nas pričakale visoke smreke in šepet listov v vetru.

»Poglejte, kaj je tole!« je zaklical deček, ko smo med drevesi zagledali velik brlog iz vej. »Tukaj zagotovo prebiva kakšen medved!« je navdušeno pripomnila deklica, medtem ko smo vsi radovedno kukali vanj. Pojasnili sva, da so takšen brlog verjetno naredili otroci ali gozdni raziskovalci. Vendar pa je zbudil domišljijo prav vseh – nekateri so mislili, da ga je sestavil jež, drugi pa, da morda čarovnica, ki rada prenočuje v gozdu.

Tik ob brlogu pa smo odkrili še ogromno podrto deblo, ki je ležalo na tleh. »To je naša lokomotiva!« je vzkliknil deček, ko so se otroci posedli nanj in si predstavljali, da drvijo po pravljični železnici. Deklica je bila strojevodkinja, ostali pa potniki, ki so glasno vpili: »Čuh, čuh, čuh! Tuu, tuuu!« Nekaj časa smo se igrali in se zabavali, nato pa se odpravili nazaj.

Ko smo se vračali v vrtec, smo si med seboj pripovedovali, kako pogumni smo bili in kako zanimiva je bila naša pustolovščina. Bili sva ponosni na naše otroke, ki so s skupnimi močmi premagali vse vzpone in padce.

»Ko bomo spet šli na grajsko dogodivščino, pa povabimo še zmaja,« je predlagala deklica in vsi smo se strinjali.
Tako smo se vrnili v vrtec – utrujeni, a polni novih doživetij in srečni, da smo skupaj preživeli čudovit dan!

Orodna vrstica za dostopnost