Koronavirus – kaj in kako?

Spoštovani starši,

srečujemo se z razmerami, ki jih do sedaj še nismo poznali. Nastale spremembe je še toliko težje razumeti majhnim otrokom. Ob poplavi vseh informacij v zvezi koronavirusa v medijih smo negotovi, vznemirjeni, morda tudi prestrašeni. Ob vsem tem se odrasli sprašujemo,  kako te informacije razumejo in dojemajo naši otroci. Zato je zelo pomembno, da se z njimi o situaciji pogovarjamo. Kako?

POGOVOR Z OTROKOM

Majhni (predšolski) otroci še ne zmorejo abstraktnega razmišljanja in predstavljanja stvari, temveč potrebujejo zelo konkretne razlage in ponazoritve. Zmožni so razmišljanja v okviru tega, kar lahko vidijo, doživijo, primejo. Zato težko razumejo, da z neumitimi rokami ali kihanjem, kašljanjem prenašajo viruse, ki jih niti ne vidijo. Prav tako ne razumejo, kako so za nas lahko nevarni. Če jim pomagamo razumeti, kako virusi škodljivo vplivajo na nas, jih bomo tudi lažje naučili samozaščitnega obnašanja, ki je najučinkovitejša preventiva. Pomembno je, da se z otroki odkrito in njihovi starosti primerno pogovorimo ter jim situacijo razložimo. Hkrati poskrbimo, da smo pri tem mirni in ne ustvarjamo nepotrebne panike.

Poslušajmo otroke, dajmo jim možnost, da izrazijo svoja čustva, strahove, dileme, vprašanja. Bodimo jim na razpolago za pogovor in odgovarjanje na vprašanja, četudi se večkrat ponavljajo. Bodimo strpni in ljubeči. Zavedajmo se, da jim še bolj kot običajno predstavljamo varno zavetje. Dajmo jim vedeti, da smo tu zanje, da bomo poskrbeli za njihovo in svojo varnost. Nekateri otroci svojih stisk ne znajo verbalno izraziti in jih izražajo tudi drugače: s pretirano razdražljivostjo, jokavostjo, iskanjem pozornosti, spremembami v prehranjevalnih in spalnih navadah, motečim vedenjem … Zato je dobro, da otroku pojasnimo, da ko nas nekaj skrbi, ko nas je strah, je naše telo bolj napeto, včasih težko zaspimo ali pa se nam sanja kaj neprijetnega. Lahko nas boli tudi trebušček, lahko nam hitreje bije srce … Tako bodo tudi otroci razumeli, kako so naše misli in čustva povezani s telesnim odzivom in da je to v dani situaciji nekaj običajnega. Otroke poskusimo čim manj izpostavljati dnevnim novicam v medijih, saj jih težko razumejo, zato je bolje, da jim sami razložimo, kaj se dogaja. Ko se pogovarjamo z njimi o koronavirusu, moramo biti torej pozorni na to, kaj otroci zmorejo razumeti. Zato uporabljajmo jezik in izraze, ki jih otroci razumejo.

Nekaj napotkov je zbranih tudi na spletni strani NIJZ:

https://www.nijz.si/sl/kako-se-pogovarjati-z-otroki-o-koronavirusu-sars-cov-2-covid-19

Za pogovor lahko uporabite tudi slikanico, ki na enostaven način otrokom razloži razmere zaradi virusa  – pripravili so jo v centru Motus, prelistate jo lahko na tej povezavi:

http://online.fliphtml5.com/bbgci/moon/#p=10

KAKOVOSTNO PREŽIVLJANJE ČASA Z OTROKOM

Poleg pogovora z otrokom, pa je pomembno tudi, da v času samoizolacije poskrbimo za sprostitev, čustveno razbremenitev in telesno kondicijo.

Par ključnih točk, ki vam lahko pomagajo, da ohranite z otrokom čustveno stabilen odnos ter mu omogočate predvidljiv potek dneva ter možnosti za potrebe, ki jih imajo predšolski otroci:

• Rutina dneva nam omogoča predvidljivost in občutek varnosti

Zelo pomembno je, da imate doma rutino, ki je bila podobna navadnemu delovniku. Torej, vstajanje, umivanje, zajtrk, prostočasne dejavnosti, gibanje na prostem, kosilo, počitek in zopet gibanje na prostem. To otrokom predstavlja varnost, saj so dogodki predvidljivi; otrok naj ve kaj sledi in bo posledično lahko bolj samostojen v igri in skrbi zase (zajtrk, oblačenje, igra, malica, kosilo, odhod v naravo, malica, igra, priprava na spanje – poskušajte ohraniti podobno časovno rutino dneva, kot so jo navajeni ). Odrasli v svojih mislih pripravljamo načrte, zamislimo si kaj vse bomo počeli te dni, otroci pa morajo običajno slediti našim navodilom in velikokrat za izvedbo izvedo tik pred zdajci – to jih zmede in se pretirano pričnejo obračati na nas odrasle, ker ni predvidljivosti. Za občutek varnosti, sprejetosti, dobrega kontakta z otrokom zato zagotavljajmo predvidljiv potek dneva.

• Ko pa se odločimo za dejavnost izven rutine, jih vnaprej napovejmo otrokom oziroma skupaj oblikujmo načrt dneva / dejavnosti.

Na primer zvečer ali pa po zajtrku seznanimo otroka kaj bomo počeli tekom dneva (če pripravljamo npr. daljši izlet v naravo ali kosilo izven običajno ure, ali kaj drugega) – skratka predstavite mu potek dneva, da bo otrok vedel kaj sledi. Otrokom je lahko v veliko pomoč slikovna opora dnevne rutine; skupaj lahko narišete kartice za posamezen del dneva in ji prilepite po časovnem zaporedju. Tako bo otrok sam lahko pogledal kaj sledi.

• Otrok vsekakor potrebuje vsakodnevno gibanje in doživljanje vsebin preko vseh svojih čutnih kanalov – najboljši poligon za igro in dobro počutje pa je narava. Pojdite v gozd, na travnik ali bližnji hrib, kjer ni ostalih ljudi.

Narava je prostor, ki omogoča zadovoljitev senzomotoričnih potreb otroka, ki so pogoj za celostni razvoj otroka in posledično za njegovo dobro počutje. Pomagajte mu pri začetni igri v gozdu, ob potoku, da npr. naredite hiško iz palčk za mravljice, opazujte razne žužke, ki lezejo po tleh, ali samo poslušajmo različne zvoke v gozdu, iščimo stvari na posamezen glas, poiščite vejo, na kateri se lahko otrok guga, povaljajte se po suhi travi ali se pokotalite po hribčku, mečite kamenčke/žabice v potok, rišite v pesek, s kredami narišite ristanc, igrajte se z žogo in mečite plišaste igrače v koš za perilo – kdo jih več zadane?….tako bo otrok dobil dovolj možnosti za potiskanje, skakanje, metanje predmetov, vrtenje, valjanje, plazenje, plezanje, naslanjanje, dvigovanje, prenašanje, vlečenje, vohanje, tipanje, gnetenje, stiskanje…(zadovoljil bo vse tiste potrebe, ki nas starše včasih jezijo, ko jih otroci počnejo v stanovanju, še posebno, ko je več otrok v družini – skače po kavču, se ravsa z bratom/sestro, pleza po ograji, meče kocke, da bo zadel v škatlo, namesto, da bi jih mirno pospravil, kot to pričakujemo odrasli…)

Pa še nekaj koristnih povezav, ki vam pripomorejo k dopolnitvi idej za preživljanje časa z otrokom:

• Taborniške ideje preko programa ROPOTARNICE, ki je nastal v teh dneh, za igre v naravi tudi za družine s predšolskimi otroki – tako bodo lahko tudi predšolski spoznali taborniške čare preživljanja in druženja v naravi https://www.taborniki.si/ropotarnica/?fbclid=IwAR0kO8SQQSNsA717MMLvLSskGJ7rOLZllRJQ4MBpjGgbI9ELzJ0uNPnDms
• Pinterest: stran, kjer lahko dobite ideje, kako lahko otroci razvijajo ustvarjalnost, gibanje in svoja čutila ter se pri tem še zabavajo

https://www.pinterest.com/pin/648448046330367842/

https://www.pinterest.com/pin/158118636895015008/

• Dejavnosti za razvoj fine motorike; https://www.center-motus.si/fina-motorika/
• Lutkovno gledališče Ljubljana– v tem času izrednih ukrepov, kar nekaj krasnih brezplačnih predstav preko spleta; http://www.lgl.si/si/predstavitveni-video
• Vaje in ideje logopedov za razvoj govora, jezika: https://www.logopedskikoticek.si/

Zamotimo se tudi z drugimi prijetnimi dejavnostmi, za katere nam sicer vedno zmanjka časa. Igrajmo se skupaj z otrokom. Berimo, ustvarjajmo, zdaj si lahko privoščimo več gledanja televizije – poglejmo skupaj kakšen film, risanko, predstavo ali poučne vsebine. V tem času je na spletu in na televiziji na voljo veliko virtualnih muzejev, lutkovnih predstav, koncertov in zabavnih vsebin, namenjenih prav otrokom. Vključimo otroke v gospodinjska opravila, z nami naj kuhajo, pomagajo pri pospravljanju….

Bodite pozorni na svoje počutje. Če se vam zdi, da vas navdajajo skrbi, strah in tesnoba, ki jih ne morete premagati, se lahko za pogovor obrnete na:

• ZD Ljubljana: https://www.zd-lj.si/zdlj/ – Koronavirus – Psihosocialna podpora za paciente
• Klic v duševni stiski: 01/520-99-00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
• Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik: 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan); klic je brezplačen
• TOM telefon za otroke in mladostnike: 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro); klic je brezplačen

Internet kot podporni medij ob duševni stiski:

• #tosemjaz – spletni portal namenjen otrokom in mladostnikom www.tosemjaz.net
• Med.Over.Net – spletni portal na temo zdravja, duševnega zdravja in drugih področjih www.med.over.net
• NeBojSe – spletni portal Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM www.nebojse.si