DEL DOHODNINE ZA SKLAD
VRTCA POD GRADOM

VOŠČILO

BELE NOVOLETNE MUCE (Svetlana Makarovič) Bele novoletne muce so prinesle ključek zlat, to pa ni...

več...
Politika zasebnosti

Glasbena umetnost

MINUTNI VALČEK

(Frederic Chopin)

 

Doživljajsko poslušanje glasbe ter risanje glasbe po poslušanju

Globalni cilji:

  • doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti
  • razvijanje estetskega zaznavanja in umetniške predstavljivosti

 

Operativni cilji:

Področja glasbenega razvoja Otrok razvija slušno zaznavo.
afektivno

Otrok z veseljem prisluhne skladbi.

Otrok ob glasbi doživlja različna čustva.
kognitivno

Otrok si razvija namerno slušno pozornost.

Otrok zazna hitro in počasno glasbo.
psiho-motorično Otrok ob poslušanju likovno izraža svoja doživetja ter predstave.
socialno Otroka spodbujamo, da sodeluje pri glasbeni dejavnosti.

 

*Starejše otroke spodbudite k odgovarjanju na vprašanja ter na vse korake dejavnosti, mlajšim (1-2, 3) pa samo predvajajte skladbo in jih spodbudite, da jo po poslušanju narišejo.

 

NAČRTOVANA DIDAKTIČNA IZPELJAVA:

  • Starši z otroki sedite na tla, lahko si pogrnete odejo v sobi, v kateri imate največ prostora (dnevna soba, spalnica) ter jim postavite vprašanji, na kateri oni odgovorijo: Kako igramo na klavir? Kako se sliši, ko igramo na klavir?
  • Preden pozovete otroke k poslušanju skladbe, si vsi skupaj najprej pobožajte ušesa (da bodo dobro slišala), lička (da boste dobre volje), usta (ki bodo tiho počakala in ne bodo med predvajanjem glasbe klepetala), možgane (da si bodo skladbo zapomnili) ter srce (da boste v poslušanju glasbe uživali).
  • Prvo poslušanje skladbe (seznanjanje otrok z glasbo ter ozaveščanje zaznav in doživetij). Po poslušanju sledi doživljajska pavza (naj traja od 5 do 10 sekund), potem pa pogovor o skladbi. Otroke vprašajte in jih spodbudite, da odgovorijo na vprašanja:

Kakšna je bila glasba? Ste slišali kaj zanimivega? S kom bi želeli to glasbo poslušati?

  • Drugo poslušanje (poglabljanje doživetij in usmerjanje pozornosti), doživljajska pavza ter zopet pogovor. Otroke spodbudite, da zaprejo oči in si predstavljajo, da stojijo zraven velikega klavirja in vidijo g. Frederica Chopina (pianista), kako igra na klavir. Sledita vprašanji: Ste v glasbi slišali kaj novega? Kako ste se počutili, ko ste si domišljali, da stojite zraven klavirja?
  • Tretje poslušanje (izražanje doživetij), doživljajski premor. Otrokom naročite, da naj s prstom glasbo narišejo po zraku.
  • Četrto poslušanje (izražanje doživetij), doživljajski premor. Otroke povabite k mizi ali jim na tla razdelite bele liste ter navadne svinčnike, s katerimi naj narišejo slišano glasbo.
  • Po risanju se usedite nazaj na odejo, poglejte si nastale risbe ter otroke spodbudite k pripovedovanju o njih.

 

 

VELIKA KIJEVSKA VRATA

(Modest Petrovič Musorgski)

 

Doživljajsko poslušanje glasbe ter risanje glasbe po poslušanju

Globalni cilji:

  • doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti
  • razvijanje estetskega zaznavanja in umetniške predstavljivosti

 

Operativni cilji:

Področja glasbenega razvoja Otrok razvija slušno zaznavo.
afektivno

Otrok z veseljem prisluhne skladbi.

Otrok ob glasbi doživlja različna čustva.
kognitivno

Otrok si razvija namerno slušno pozornost.

Otrok zazna hitro in počasno glasbo.
psiho-motorično Otrok ob poslušanju likovno izraža svoja doživetja ter predstave.
socialno Otroka spodbujamo, da sodeluje pri glasbeni dejavnosti.

 

*Starejše otroke spodbudite k odgovarjanju na vprašanja ter na vse korake dejavnosti, mlajšim (1-2, 3) pa samo predvajajte skladbo in jih spodbudite, da jo po poslušanju narišejo.

 

NAČRTOVANA DIDAKTIČNA IZPELJAVA:

  • Starši z otroki sedite na tla, lahko si pogrnete odejo v sobi, v kateri imate največ prostora (dnevna soba, spalnica) ter jim postavite vprašanji, na kateri oni odgovorijo: Na katero glasbo najraje plešete? Kako bi se počutili, če bi plesali v veliki dvorani?
  • Preden pozovete otroke k poslušanju skladbe, si vsi skupaj najprej pobožajte ušesa (da bodo dobro slišala), lička (da boste dobre volje), usta (ki bodo tiho počakala in ne bodo med predvajanjem glasbe klepetala), možgane (da si bodo skladbo zapomnili) ter srce (da boste v poslušanju glasbe uživali).
  • Prvo poslušanje skladbe (seznanjanje otrok z glasbo ter ozaveščanje zaznav in doživetij). Po poslušanju sledi doživljajska pavza (naj traja od 5 do 10 sekund), potem pa pogovor o skladbi. Otroke vprašajte in jih spodbudite, da odgovorijo na vprašanja:

Kakšna je bila glasba? Ste slišali kaj zanimivega? S kom bi želeli to glasbo poslušati?

  • Drugo poslušanje (poglabljanje doživetij in usmerjanje pozornosti), doživljajska pavza ter zopet pogovor. Otroke spodbudite, da zaprejo oči in si predstavljajo, da plešejo. Sledita vprašanji: Kako ste plesali ob tej glasbi? Kako ste se počutili, ko ste plesali?
  • Tretje poslušanje (izražanje doživetij), doživljajski premor. Otrokom naročite, da naj plešejo samo njihovi prsti.
  • Četrto poslušanje (izražanje doživetij), doživljajski premor. Otroke povabite k mizi ali jim na tla razdelite bele liste ter navadne svinčnike, s katerimi naj narišejo slišano glasbo.
  • Po risanju se usedite nazaj na odejo, poglejte si nastale risbe ter otroke spodbudite k pripovedovanju o njih.

 

 

Vir: Povzeto po zapiskih pri predmetu Glasbene dejavnosti (Pef).

 

Pripravili: Urška Zlodej in Nataša Deželak

Orodna vrstica za dostopnost