April po mostiščarsko

Polžki smo se v mesecu aprilu spoznali s prastarim ljudstvom – mostiščarji. O njih smo spoznali mnogo zanimivih stvari. Najprej smo obiskali Narodni muzej Slovenije, kjer smo si ogledali razstavo »Kol na kol kolišče«. Spoznali smo, da so se imenovali mostiščarji oz. koliščarji zato, ker so živeli v hišah na kolih v vodi. Pokazali so nam tudi, kako naj bi izgledalo njihovo orodje, nakit, posoda in oblačila. Podrobneje smo si ogledali in pobarvali oblačilo ženske koliščarke. Z vodenimi barvicami smo tudi sami narisali in pobarvali kolišče. O koliščarjih smo veliko izvedeli tudi s pomočjo knjig Koliščarji, Do konca jezera in naprej ter Bobri. O kako zanimivo je bilo poslušati zgodbe o tem, kako si je Ostrorogi Jelen gradil svoje kolišče in se boril za naklonjenost Jezerske Rože. V zgodbi Bobri – Voz, smo celo prebrali, kako so koliščarji iznašli kolo. Ker smo bili tako navdušeni nad njihovimi dogodivščinami, smo še sami poskusili zgraditi majhno kolišče. Najprej smo na Ljubljanskem gradu nabrali veliko drobnih vej in lubja ter jih nato počasi in natačno lepili skupaj. Kar nekaj časa smo potrebovali, da nam je uspelo. Z rezultatom skupnega dela pa smo bili več kot zadovoljni. Iz gline smo si izdelali tudi posodice in žlice. Da smo si lažje predstavljali kje so koliščarji svoje dni živeli, smo se z avtobusom odpeljali na izlet po Ljubljanskem barju do majhne vasi, ki se imenuje Jezero. Ime te vasi še danes spominja na to, da je bilo barje pred davnimi časi skoraj eno samo veliko jezero. Danes je na tem mestu le majhno jezero, ob katerem smo z užitkom pojedli svojo malico in se z veseljem tudi igrali.

Branka Preskar in Maruša Čot